Teniška gibanja in udarci so specifike, ki so omejene na posamezni del telesa, mišično skupino, sklep ter sklepne vezi. Ker pa tenis vključuje uravnoteženo, koordinirano in časovno usklajeno vključevanje le-teh, je ključnega pomena povezava teh posameznih delov v celoto.

Z orientacijo v trening povezave začenjamo v Jaki Šport-u pri najmlajših udeležencih v teniškem treningu, od 4. leta naprej. Pri teh letih imamo trenerji še možnost vzpostaviti živčno-mišične povezave, ki pri učenju in treniranju teniške tehnike ali v tehnični izvedbi omogočajo povezavo. Pri otrocih starih med 4 in 7 let, se ne glede na teniško predznanje da uspešno vzpostaviti povezavo, je pa to veliko težje od 8. leta dalje. Zato je učenje tehnike gibanja in udarcev po tem letu in pri odraslih toliko težje.

Ne glede na starostno kategorijo igralcev, se lahko trening povezave odlično vključi v ogrevalni del, kjer priporočamo gibalne naloge s spremembo višine težišča, kontrolo ravnotežja spodnjega in zgornjega telesa, zasukov ramen in bokov. Igralci lahko podzavestno razvijajo povezavo in se ob določeni nalogi še zabavajo, razvija se ekipni duh, koncentracija, emocionalna kontrola ter samozavest.

Pri igralcih, ki so v fazi glavnega razvoja teniške tehnike udarcev in gibanj, od 10. do 14. leta, se da tehnični trening odlično povezati s gibalnimi nalogami za razvoj povezave. Veliko delamo trening s različnimi športnimi žogami, kjer gre za uporabo inercije, nasprotne sile ter kinetične verige, kot tudi s manjšimi ovirami, kjer se povezuje vertikalno in horizontalno gibanje. Gibalne naloge ne prekinejo proces tehničnega treninga, saj gre tudi tukaj za povezavo in se oba pristopa izpopolnjujeta.

Tudi pri rekreativnih igralcih, ki ne težijo k tehnični izpopolnjenosti, temveč k varni izvedbi udarcev in gibanj, je tak trening zelo dobrodošel v ogrevalnem delu, saj aktivirajo mišične skupine, ki skrbijo, da ne pride do poškodbe ali drugih komplikacij.

Pri ogrevanju in aktivaciji tekmovalcev pred tekmo, jim trening povezave pomaga usmeriti živčno-mišični sistem v tekmovalno obliko položajev, gibanj in psiholoških stanj. Tako se lahko lažje osredotočijo na cilj ter tekmovalni plan, saj motorični spomin ne rabi dolgo iskati po »datotekah.«

Ste se tisti, ki bolj podrobno opazujete igralne stile in teniško tehniko profesionalnih teniških igralcev kdaj vprašali zakaj imajo nekateri raje pripravo na forhendu s dvignjenim komolcem, nekateri pa s spuščenim komolcem? Vse je v povezavi...

Gregor Ficko, strokovni vodja in glavni trener