Pomen gibalnega učenja na senzomotoričen razvoj otroka
Senzomotorični razvoj pomeni, da s pomočjo izostritve posameznih čutil (vid, tip, sluh) stimuliramo kinestetično zaznavo posameznih delov telesa in s tem naprednejši motorični razvoj. Rezultati strokovnih analiz motoričnega učenja kažejo, da bo v športno – pedagoški praksi potrebno princip osnovnega motoričnega učenja (razvoj osnovnih motoričnih sposobnosti) zamenjati s principom specifičnega razvoja. Tenis zahteva specifičen pristop ne le zaradi tega, ker je individualni šport, temveč zato, ker je za enostaven gib loparja potrebno sinhrono izvesti veliko kompleksnih gibov v pravilnem zaporedju. S trenersko ekipo v TK JAKI ŠPORT v enotnem konceptu strokovnega plana posameznega igralca upoštevamo metodiko senzomotoričnega razvoja.
Pri nas skrbimo za pravilne motorične zapise v kritičnih starostnih obdobjih otroka, kjer upoštevamo biološki razvoj ter vplive njegovega okolja (družba, itd.), ki lahko delujejo stimulativno ali zaviralno. Zgodnji motorični zapisi se v možganih globoko shranijo. Slednji proizvedejo veliko število senzo-motoričnih shem.
Že v predšolskem obdobju je primeren čas za vpis v teniško šolo, saj se v tem obdobju senzomotorne sposobnosti najbolj razvijajo. Gibanje ni uspešno izvesti pravilno brez samo-zaznavanja in zaznavanja okolja ter obratno.
Že v ogrevalnem delu igralce navajamo, da svoje telo spravijo v različne položaje, kjer morajo biti pozorni na specifične mišične skupine, določeno napetost v njih ter ravnotežje. Boljši so senzomotorični receptorji , hitreje prejme centralno-živčni sistem informacijo o položaju telesa.
Pri tenisu držimo lopar z roko, žogo zadanemo s struno loparja ter slišimo udarec nasprotnika, odboj žoge ter svoj udarec. Torej že pri enem ciklu igre (udarec nasprotnika – odboj žoge-naš udarec) aktiviramo vse tri glavne senzomotorne receptorje. Od prvih vadb naprej učencem veliko demonstriramo našo (trenersko) izvedbo, saj se gibanja katerih se učimo hitreje izvedejo takrat, ko si otrok pridobi informacije preko vidnih receptorjev.
Ste že slišali, da so teniški igralci tudi dobri šahisti? Ker je teniška igra tako hitra, da o tem kateri receptor se mora vključiti nimamo časa razmišljati, moramo začeti predvidevati kaj bo odigral nasprotnik ter planirati svoje poteze vnaprej, da si v posamezni situaciji lahko pridobimo čimveč časa za izvedbo. Enako kot šah. Da je veliko bivših profesionalnih teniških igralcev uspešnih glasbenikov v »pokoju?«Ker od prvega treninga naprej otroke usmerjamo v teniško igro, kjer poslušajo kdaj nasprotnik udari žogo ter kdaj jo udari on in med ta dva tona uvrsti še svoj »podton« - torej njegovo pripravo na udarec..Ritmična izvedba za harmonično gibanje. Pa še bi lahko naštevali.
Gregor Ficko, strokovni vodja in glavni trener